BO REBALANS PRORAČUNA PRIZADEL TUDI NEVLADNE ORGANIZACIJE?

Vlada je pred dnevi socialnim partnerjem poslala izhodišča za pripravo rebalansa proračuna za leto 2012. Socialni dialog naj bi spet zaživel, karkoli že to pomeni ob ostrih rezih, ki se nam baje obetajo.

Kaj pa civilni dialog? Kako je s tem?

Nacionalne mreže nevladnih organizacij, med njimi tudi Združenje slovenskih ustanov – ZSU, omenjenih izhodišč nismo prejele, kar lahko pomeni, da je vlada trenutno na civilni dialog oziroma usklajevanje politik z nevladnimi organizacijami preprosto »pozabila«, ali pa, da se napovedani ostri rezi nevladnih organizacij ne tičejo.

Vendar, smo res lahko tako optimistični, da bi verjeli, da se krčenje proračunskih postavk ne bo poznalo tudi nevladnemu sektorju kot celoti?

Res je, da iz izhodišč rebalansa niso neposredno razvidni varčevalni ukrepi, ki bi zadevali programe in projekte nevladnih organizacij, ki se financirajo iz državnega proračuna, vendar, pozor: varčevalni ukrepi predvidevajo prihranek 135 milijonov evrov pri raznih državnih investicijah in financiranju programov, kamor sodijo tudi razpisi za nevladne organizacije.

V luči povedanega je naša »nevidnost« velik problem, saj se vladi zaenkrat ne zdi potrebno, da bi se (denimo, s koordinacijo nacionalnih mrež NVO) z nevladniki kakorkoli usklajevala ali pa nas vsaj informirala o svojih namerah poseganja v sredstva, namenjena nevladnim organizacijam. Pobuda je torej na naši strani in nacionalne mreže bomo bolj, kot kadarkoli prej, prisiljene v dosledno koordinacijo in oblikovanje skupnih stališč do vlade.

In če med ljudmi, ki kljub še takšni krizi najdejo smisel za humor, kroži vic, da so trenutni najpopularnejši slovenski športi dviganje kreditov, preskakovanje obrokov, plavanje v dolgovih in tek pred upniki, vseeno upamo, da ne bodo to kmalu tudi najpogostejše rekreacijske dejavnosti nevladnih organizacij, ki jim že dosedanje fiskalno okolje ni bilo ravno naklonjeno.

Kot je že CNVOS v svojem opozorilu ministrstvom zapisal, je dejstvo, da ne samo, da so bila sredstva, namenjena izvajanju programov in projektov nevladnih organizacij, na mnogih področjih že doslej zelo omejena, ampak gre za sredstva, ki so porabljena za programe in projekte, preko katerih so uporabnikom-državljanom dostopne različne javnokoristne storitve: od socialnovarstvenih in izobraževalnih do kulturnih in humanitarnih. Previdnost pri njihovem zmanjševanju je torej potrebna zlasti zato, ker bo to prizadelo predvsem končne uporabnike storitev nevladnih organizacij. Teh je, na primer, po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo že samo na področju socialnega varstva več kot dvestopetdeset tisoč.

Kakorkoli – pred nami je vroča pomlad, upajmo le, da ne takšna, ki bo nevladnim organizacijam prinesla umiranje na obroke.

Nataša Sukič, generalna sekretarka ZSU